Herman Potočnik
alias Hermann Noordung
Dne 22.12.1892 se je rodil v Pulju (Istra, današnja Hrvaška) slovenski pionir kozmonavtike Herman Potočnik znan pod psevdonimom Noordung. Leta 1928 je kot prvi človek v zgodovini izdelal načrte za orbitalne vesoljske postaje in geostacionarne satelite.
Njegova družina izvira iz Slovenije, natančneje iz Slovenj Gradca in Vitanj. Oče Jožef Potočnik se je rodil leta 1841 v Razboru pri Slovenj Gradcu in je služboval kot zdravnik in visok mornariški častnik v Avstro-Ogrski mornarici. Mati Minka se je rodila leta 1854 in je bila hči znanega trgovca z vinom Jožefa Kokošinka iz Maribora.
Izdelal je celoten in celovit načrt za orbitalno vesoljsko postajo, vključno z umetno gravitacijo preko centrifugalne sile (vrteč se zunanji bivalni obroč), gnano s solarno energijo, ki takrat še ni poznala sončnih celic in bi elektriko proizvajala preko uparjanja tekočine v zaprtem sistemu cevi in s paro poganjala parne turbine, dihalnimi aparati, skafandri, dvigali, in vsem kar sodi zraven-celo dizajnom za dvojne lopute (airlocks) kakršne se na vesoljski postaji nahajajo danes. Omenjal je tudi prihodnost jedrske energije in fotonskih pogonov.
Gre za izjemno pomemben neposreden prispevek k svetovni znanosti in pa tudi posredno z močnim vtisom, ki ga je storil na mnoge vrstnike in kasnejše raziskovalce in znanstvenike in nenazadnje tudi na pisce znanstveno-fantastičnih del. Bil je inženir in izvrsten matematik in vsi načrti so bili pravi inženirski načrti za dejansko izdelavo vesoljske postaje (takoimenovani "blueprints"). |
Noordungov načrt vesoljske postaje
Naredil je prvi načrt za geostacionarni satelit in prvi izračunal orbito geostacionarnega satelita v katero so kasneje leta 1962 tudi utirili prvi geostacionarni satelit. Danes si brez njih sploh ni več moč predstavljati sodobnega življenja. Noordung je bil vizionar, ki je opisoval razvoj civilizacije v vesolju v času, ko je bilo povsem običajno, da so bile ulice velemest popolnoma prekrite z konjskimi figami.
Noordung je umrl na Dunaju, avgusta leta 1929, le nekaj mesecev po izidu knjige Problem vožnje po vesolju: Raketni motor. Knjiga je izšla v Berlinu leta 1928, Slovenci pa smo uradni prevod dobili šele leta 1986. Zanimiva je tudi zaradi tega, ker je Potočnik med pisanjem vedel, da bo umrl in je tako bil bitko s časom. Nekako na polovici knjige je tako zaznati premik od izrazito matematičnega pristopa k snovi preko formul in suhoparnih izračunov k bolj filozofskemu pogledu na razvoj civilizacije v vesolju in podobno.
NASA je prevod njegove knjige dobila šele leta 1995, v Rusiji pa je bila knjiga po ukazu Konstantina Tsiolkowskega prevedena že leta 1935, ko je bil Tsiolkowski že razglašen za ruskega heroja. Tsiolkowski velja za očeta svetovnih vesoljskih programov. V letu 1950 je tudi v Rusiji knjiga doživela ponatis. V Rusiji sta bila te časti v znanosti deležna le še dva druga avtorja.
Tudi dizajn orbitalne vesoljske postaje iz filma Odiseja 2001 Arthurja C. Clarka je povzet po Potočniku. Pojavlja se tudi v skoraj vseh visokoproračunskih znanstveno-fantastičnih filmih tega časa (Solaris, Popotovanje na Mars, ipd.). Danes se Potočnikova orbita pomotoma imenuje Clarkova orbita. Clarke se je učil iz Potočnikovih idej in pozneje do konca razvil prvi satelit. Na Potočnika se je tudi redno skliceval in ga citiral v svojih člankih. |
